Povezave do spletnih strani mojih sošolcev:
Tjan Kenda: NBA info
Jakob Rakušček: Države sveta
Martin Uršič: Športni avti
Iliyan Rumenov Harkov: Mercedes-Benz
Tine Kosmačin: Gozdarstvo
Veronika Jelić: PicassoKdo
Jernej Fon: Karate za vse
Nik Berginc: Osnove Minecrafta
Pomen lova v današnjem času
V današnjem času se lov nanaša na legalno in kontrolirano dejavnost lovljenja (predvsem) divjih živali, ki se tako loči od prepovedanega, nenadzorovanega krivolova. Lov je tako nadzorovan, da lahko lovci lovijo določene lovne živali le v določenem časovnem obdobju (lovski sezoni). Lov več ni potreben zaradi mesa niti ostalih dobrin ki jih nudijo živalska telesa. Namen obstoja lovcev v današnjem času je, da regulirajo številčnost divjadi in drugih prosto živečih živali. Tako kot nekoč je tudi danes med lovci pogosta tekmovalnost v zbiranju trofej, kar pa ni povezano z zaščito in ohranitvijo narave ter v njej prosto živečih živalskih vrst. Zato je takšno neodgovorno obnašanje posameznikov škodljivo in tudi eden od argumentov protilovskih protestnikov, zakaj bi morali lovske družine ukiniti.
Pomen lova v preteklosti
Lov je bila ena prvih in hkrati tudi najpomembnejših človeških panog že v prazgodovini, saj je omogočal preživetje predvsem v času ko še ni bilo udomačenih živali in so se preživljali z lovom in nabiralništvom. Lov je imel tudi eno ključnih vlog v razvoju človeške vrste kot take, saj je bilo za lovljenje divjadi in ostalega plena treba najprej izdelati orožje s katerim ga bodo tudi uspešno ujeli in ubili, potrebno je bilo orodje, s katerim so ulov razkosali in njegove dele čim bolje izkoristili. Kot je znano, je bila za uspešno izpeljan lov potrebna tudi strategija, na primer pri lovu na mamute. Nenazadnje pa je bil osnovni namen lova za takratne ljudi nedvomno pridobitev dobrin teh živih bitij (kožuh, kosti, rogovje, čekani,…) in pa predvsem meso, ki jim je omogočilo preživetje in tudi nadaljnji razvoj. Človeški možgani naj bi se začeli drastično širiti in večati prav ko so ljudje pričeli uživati meso, dokler niso zrasli do podobne velikosti kot so možgani normalnega predstavnika človeške vrste v današnjem času. Tudi v prejšnjih stoletjih in srednjem veku je imel lov družbeno vlogo predvsem kot statusni simbol aristokracije, ki niso lovili z namenom zagotovitve svojega preživetja kot so to počeli praljudje, marveč z namenom zbiranja trofej in preprosto povedano, ker je bil lov takrat v »modi«. Tako je imel lov neizpodbitno zelo velik pomen v preteklosti, ki pa ga je od prvih udomačenih živali pa vse do danes izgubil.
SKUPINE LOVSKIH PSOV
 |  |
 |  |
 |  |
| srna | |
| – srnjak, lanščak | od 1. maja do 31. oktobra |
| – srna, mladiči obeh spolov | od 1. septembra do 31. decembra |
| – mladica | od 1. maja do 31. decembra |
| navadni jelen | |
| – jelen | od 16. avgusta do 31. decembra |
| – košuta | od 1. septembra do 31. decembra |
| – teleta obeh spolov | od 1. septembra do 31. januarja |
| – junica, lanščak | od 1. julija do 31. januarja |
| damjak | |
| – jelen | od 16. avgusta do 31. decembra |
| – košuta | od 1. septembra do 31. decembra |
| – teleta obeh spolov | od 1. septembra do 31. januarja |
| – junica, lanščak | od 1. julija do 31. januarja |
| muflon | |
| – oven, lanščaki obeh spolov in jagnjeta obeh spolov | od 1. avgusta do 28. februarja |
| – ovca | od 1. avgusta do 31. decembra |
| gams | |
| – kozel, koza, kozliči obeh spolov, enoletni obeh spolov | od 1. avgusta do 31. decembra |
| kozorog | |
| – kozel, koza, kozliči obeh spolov, enoletni obeh spolov | od 1. avgusta do 31. decembra |
| divji prašič | |
| – merjasec | od 1. januarja do 31. decembra |
| – svinja | od 1. julija do 31. januarja |
| – ozimci in lanščaki obeh spolov | od 1. januarja do 31. decembra |
| poljski zajec | od 1. oktobra do 15. decembra |
| kuna belica, kuna zlatica | od 1. novembra do 28. februarja |
| jazbec | od 1. avgusta do 31. decembra |
| lisica | od 1. julija do 15. marca |
| rakunasti pes | od 1. avgusta do 31. marca |
| šakal | od 1. julija do 15. marca |
| navadni polh | od 1. oktobra do 30. novembra |
| alpski svizec | od 1. septembra do 30. oktobra |
| pižmovka | od 1. januarja do 31. decembra |
| nutrija | od 1. januarja do 31. decembra |
| fazan | od 1. septembra do 28. februarja |
| poljska jerebica (gojena) | od 1. septembra do 15.november |
| raca mlakarica | od 1. septembra do 15. januarja |
| šoja | od 1. avgusta do 28. februarja |
| sraka | od 1. avgusta do 28. februarja |
| siva vrana | od 1. avgusta do 28. februarja |
Na posamičen lov gre vsak lovec posebej. Ni vezan na druge lovce ampak samo na vreme. Čakat gre lahko v preže, na polje ali na sedejo v drevesu. Čaka lahko dokler se vidi saj ponoči se ne sme streljati živali razen divjega prašiča.
Tukaj si lahko ogledate lova na jelena.
Skupinske love v loviščih je s posebnim namenom praviloma izvajamo kot tihe pogone ali pritiske, včasih pa pri lovu pomagajo tudi primerno izšolani lovski psi. Skupinski lov sestavlja dogovorjeno število lovcev, ki se delijo na gonjače in strelce. Gonjači so izkušeni lovci, ki dobro poznajo teren v lovišču ter s počasnim in organiziranim premikanjem usmerjajo živali do strelcev. Počasno premikanje živali zagotavlja lovskim gostom pravilno izbiro živali v skupini in natančen strel.
lovci za svoj lov uporabljajo različno orožje:
Lovska oblačil so:
Za svečane dogodke je pa lovski gvant ki vsebuje:
